Že nekaj časa sem opažala, da ne slišim več tako dobro, kot sem slišala včasih. To me je sicer kar presenetilo, ker sem bila stara šele 45 let. Začelo me je skrbeti, da sem premlada, da bi se mi sluh poslabšal. Tako sem šla do zdravnice in jo prosila, če lahko dobim napotnico za test sluha, ker me to resnično skrbi, da ne slišim dobro.
Ko sem bila med ljudmi in je bila prisotna tudi glasba, sem včasih nekomu, ki mi je nekaj govoril, morala po dvakrat reči, naj pove še enkrat, ker ga nisem slišala. Tega prej nisem počela in seveda me je skrbelo. Hotela sem, da bi test sluha opravila čimprej, vendar je trajalo, saj sem bila na čakalni listi. Tako sem preživljala dneve in se borila s tem, da z mojim sluhom nekaj ni v redu. Seveda me je skrbelo. Najraje bi šla tudi na slikanje glave in tako videla, ali je vse ok.
Končno sem prišla na test sluha in povedali so mi, kako dobro slišim. Tako sem dobila izvid, da se mi je sluh poslabšal in to je to. Nisem se mogla sprijazniti s tem, da mi niso razložili, zakaj je prišlo do tega, zato sem jih vprašala. Niso znali povedati, vedeli so le to, da so opravili test sluha in da je moj sluh slabši.
Tako sem odšla domov razočarana, ker nisem vedela, kaj naj pričakujem v prihodnosti. Pri moji zdravnici pa sem končno dobila odgovore, ker se mi je posvetila, saj je videla, da me skrbi. Povedala mi je, da je to normalno in da naj me ne skrbi. Če bi se mi sluh še slabšal, potem bomo morala čimprej ponovno na test sluha, da vidijo kje je težava. Če pa bo moj sluh ostal tako kot je, potem pa na test sluha ne bom rabila hoditi. …