Vsaka država ima svoje običaje in razlike se pojavljajo tudi pri poročnem slavju in obredu poroke. Na Kitajskem nevesta nosi kar troje poročnih oblek. Najprej nosi tradicionalno obleko, ki ji bo prinesla srečo, na obredu nosi belo obleko, kjer ne sme manjkati krinolina, na koncu pa skoči v moderno koktajl obleko njene najljubše barve.
Kako pa je v Indiji? Preden se zgodi poroka, ženske nevesto pobarvajo po rokah in nogah. S pomočjo kane ji narišejo okraske, ki se sperejo po nekaj tednih. Nato se odpravijo na nekakšno dekliščino. Po svetu so se v zvezi s porokami uveljavili še mnogi zanimivi običaji, kot je na primer ta, da morata mladoporočenca, ki si zaobljubita zvestobo, skočiti čez metlo, ki je položena na tla. Ta običaj najdemo pri Keltih in Romih.
Poroka v Peruju ne sme miniti brez posebne torte, v kateri se skriva imitacija poročnega prstana. Namesto šopka povabljenke torej »lovijo« prstan. Tako izvemo, katera se bo poročila naslednja. DO prstana pridejo tako, da iz torte vlečejo vrvice.
Zulujska poroka je ovekovečena z živahnimi barvami, plesnim tekmovanjem in – zakolom krave. Zanimivo, da mora nevesta položiti denar v odprt kravji želodec, s tem pa na simbolen način potrdi dejstvo, da je postala del družine ženina.
Poroka v Libanonu je zaznamovana z ritualom, ko se prijatelji derejo in plešejo pred vhodom v domovanje ženina. Kdor se želi poročiti z Rusinjo, pa se bo prej nagaral. Nevestine starše mora zaprositi za roko njihove hčere, na njihovem domu. Starši ga tradicionalno vedno zavrnejo, dokler jim ne prinese dovolj dragih daril. Če nima dovolj denarja, lahko gre v smer ponižanja samega sebe. To vključuje izvajanje neumnih plesnih koreografij, odgovarjanje na nesmisle in opravljanje preizkusa zamenjave pleničke dojenčka. Šele, ko prepriča družinske člane in prijatelje neveste, je odkupnina plačana in tedaj se lahko začne poroka.