Z možem sva se pripravljala na krajši izlet čez vikend. Odločila sva se, da bova vzela kolesa in malo kolesarila, saj se zima počasi poslavlja in že se je pokazalo nekaj toplih dni. Mož je vprašal, kakšna je kaj najina kolesarska oprema, ali imava vse potrebno. Najina kolesarska oprema ni preveč izpopolnjena, imava bolj ko ne tisto, kar je najnujnejše za najino varnost.
Poleg čelade in rokavic, ter udobnih zaščitnih oblačil ne potrebujeva več ničesar. Seveda pa ne smem pozabiti omeniti, da morata biti najina kolesa popolnoma ispravna. Za to pa po navadi poskrbi mož, da so gume pravilno napihnjene, da imava lučke na kolesu. Včasih so bile na kolesih luči, ki so se polnile na baterijo, sedaj pa imamo pritrjene luči na kolesih z baterijo. Mož vsako sezona preveri še gume in premaže verige, za lažje prestavljanje brzin in pregleda še zavore.
Tudi tokrat je že vse uredil in na avto je bilo potrebno namestit samo še prtljažnik za kolo. Jaz sem pripravila vse potrebno za odnest s seboj, kolesarska oblačila in tudi rezervna oblačila, steklenice za vodo in še kakšne drobne stvari. Ko sva imela vse pripravljeno sva takoj startala, da nisva zapravljala s časom. Kmalu sva prispela iz mestnega vrveža v naravo in kar nekaj kilometrov sva še vozila po stranskih poteh. Prišla sva na cilj, ki sva si ga izbrala. Parkirala sva avto in se pripravila za na kolo. Mož je še iskal po avto, kjer je bila kolesarska oprema in vzel nekaj stvari s seboj. Pot sva nadaljevala s kolesom. Naredil se je prijeten topel dan. Kolesarila sva po kolesarski poti, ki naju je vodila ob gozdu in ob reki.
Čutila sem, kako se je spremenil zrak. Prisluhnila sem lahko petju ptic in šumenju vode. Vsake toliko sva prišla do razglednih točk, kjer sva lahko občudovala prebujajočo se naravo. Ta izlet nama je napolnil baterije in nama dal nov zagon za naslednji delovni teden.