V preteklih sedemdesetih letih je znanost delovanja toplotnih naprav bistveno napredovala, predvsem toplotna črpalka je dobila svoj pomen v varčnemu, učinkovitemu in ekološkemu ogrevanju. Pred tem, so se znanstveniki leta in leta ukvarjali s pretvorbo naravnega vira v vir toplote, ki bi bil funkcionalen v namen prijetnega bivanja.
Ampak kaj sploh toplotna črpalka je?
Če poenostavimo, deluje toplotna črpalka obratno kot hladilnik, če ga obrnemo narobe. Hladilnik ima glavno funkcijo da preko kondenzatorja, ki uporablja električno energijo, s pomočjo bakrenih cevk, napolnjenih s freonom, hladi notranjost hladilnika, toplotna črpalka pa ravno v obratni smeri, dovajano energijo pretvori v toploto, ki jo oddaja v prostor. Enostavneje skoraj ne gre povedati, ker dejansko toplotna črpalka ni samo pečica, temveč celotni mehanizem, ki smiselno izkorišča naravne vire v namen oddajanja toplote, to je ogrevanje in hlajenje prostorov, sanitarne vode v domovih.
Največja težava ob razvoju proizvajanja toplote, je toplotna črpalka povzročila ravno v točki, kako oddajati toploto. Osnova za razvoj so bili naravni viri energije, zrak, sonce, voda in zemlja, kot osnovno gorivo za koncept toplotne črpalke, zato je tudi razvoj bil dolgotrajnejši z daljšimi časovnimi obdobji, ko je vse skupaj tako rekoč stalo, saj ideja, da bi toplotna črpalka dejansko skrbela za ogrevanje, nekako ni bila dodobra izpiljena. Zato razvoj toplotnih črpalk sega kar lepo dobo v preteklost.
Da se je usposobilo s štirimi komponentami, ki so osnova, da toplotna črpalka sploh deluje, z uparjalnikom, kompresorjem, kondenzatorjem in dušilnikom zaporedno vezati v pravo formacijo s pričakovanim rezultatom, je minilo kar 150 let razvoja. Fiziki, mehaniki, elektrotehniki so se ukvarjali leta s temi parametri in postavitvami vezij, napeljevanjem cevi in še več drugih dodatkov, da je oživela ideja o izkoristku naravnih virov v namen ogrevanja, toplotna črpalka pa sinonim za varčnost in prihranek, obenem pa ekološko dovršen sistem, ki je nežen tudi do narave.